Novice

zadetki za Galerija sodobne umetnosti Celje

Hudičeva luknja v <mark>Celju</mark>

Hudičeva luknja v Celju

Celje.info, 25. april ― V Galeriji sodobne umetnosti je še nekaj dni, natančneje do 28. aprila, na ogled razstava japonske umetnice, ki je svoj dom našla v Celju, Keiko Miyazaki. Razstava z naslovom “V ... Beri dalje The post Hudičeva luknja v Celju appeared first on Celje.info.
IZA PAVLINA: DRUŽBA TVEGANJA / RISK SOCIETY

IZA PAVLINA: DRUŽBA TVEGANJA / RISK SOCIETY

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 17. januar 2023 ― Iza Pavlina, avtorica del, v katerih subtilno obravnava družbene anomalije predvsem skozi vprašanja, ki se dotikajo seksualnosti in pornografije, se v Galeriji sodobne umetnosti Celje tokrat predstavlja z novim razstavnim projektom Družba tveganja. Z večmedijsko razstavo, ki jo v veliki meri sestavljajo nova dela, se z različnimi sredstvi od risbe, fotografije, dokumentacije performansa do instalacije ter večplastno − tako z raziskavo in faktografskim pristopom, fiktivnimi scenariji, ki izhajajo iz znanstvenih ocen trenutne situacije, kot tudi skozi lastno izkušnjo – dotika globalnih problematik aktualne družbene stvarnosti. Osredotoča se na sodobno družbo, ki s tveganji in povzročanjem nestabilnosti obremenjuje in ogroža sebe in planet ter ustvarja svet, ki ga zaznamujejo strah, zaskrbljenost in negotova prihodnost. Razstava je njena najobširnejša samostojna predstavitev doslej. Iza Pavlina v svojem novem razstavnem projektu Družba tveganja premišljuje o sodobni družbi, obremenjeni s tveganji, ter o nestabilnostih in negotovostih, ki so se vanjo globoko vpisale, in z instalacijo Onkraj velikega filtra (2022) že na samem začetku postavi gledalca v temačno vzdušje apokaliptičnega dogodka. Kljub temu da s semenskimi kroglicami iz glinene zemlje, komposta in semen ajde ter skulpturami iz ajdovih luščin in žagovine vanjo vpiše možnost, da življenje nekoč v prihodnosti ne bo povsem izbrisano, z delom, ki se nanaša na globalno segrevanje, predvsem izriše konec sveta, kot ga poznamo. Možno dokončnost dodatno poudari z instalacijo Ostanki antropocena (2022), nekakšno arheološko zbirko izkopanih predmetov (nekoč divjega odlagališča), ki govori o obstoju in uničenju civilizacije, ki že danes vedno težje obvladuje nevarnosti, ki jih je sama ustvarila. S tematiziranjem najbolj kritičnih globalnih sprememb in groženj sodobnega časa se zdi ob popolni usmerjenosti kapitalizma v profit ter izrabljanje okolja (in človeka) Pavlinino vprašanje, kaj se zgodi, če gredo prestopanja meja
Delo in skupnost

Delo in skupnost

Radio Študent, 16. julij 2021 ― Današnje Kulturne novice smo šli iskat v Center sodobnih umetnosti Celje – in jih tudi našli. Naša izletniška tura je tako neotesano obšla Celjski grad in se začela v Galeriji sodobne umetnosti z razstavo Maje Hodošček V postajanju.
Ptuj: Po razstavi Arjana Pregla še katalog Na platnu

Ptuj: Po razstavi Arjana Pregla še katalog Na platnu

Štajerski tednik, 25. marec 2021 ― Ob koncu razstave Iz srca rojena umetnost vizualnega umetnika Arjana Pregla v Galeriji mesta Ptuj so predstavili še katalog o umetniku z naslovom Arjan Pregl Na platnu. Na tiskovni konferenci so sodelovali: Dušan Fišer, vodja Galerije mesta Ptuj, Maja Antončič, kustosinja Likovnega salona Centra sodobnih umetnosti Celje, in umetnik Arjan Pregl. Rdeča nit je otroško slikarstvo, ki ga na različne načine transformira, oblikuje in nato vrne v svoj umetniški kredo, je povedal Dušan Fišer.

Nelokalnosti

Radio Študent, 18. marec 2021 ― V današnjih Kulturnih novicah se bomo posvetili frekvencam v Likovnem salonu v Celju, prostoru, ki je namenjen razstavljanju nove domače in tuje umetniške produkcije. Gre za enega od treh galerijskih prostorov pod okriljem Centra sodobnih umetnosti Celje. Tam od 26. februarja do 2.
Slovenski animirani film 2006-2017

Slovenski animirani film 2006-2017

UKM, 15. junij 2020 ― Igor Prassel, Matija Šturm Katalog o slovenskih ustvarjalcih animiranega filma z njihovimi filmografijami, fotografijami in biografijami, nastal ob razstavi v Galeriji sodobnih umetnosti Celje (13. 4.-17. 6. 2018). COBISS ID: 294213376   Animirani film Založba:  Zavod Celeia - Center sodobnih umetnosti & Društvo slovenskega animiranega filma Letnica:  2018 Področje:  Kinematografija in videoprodukcija
Arjan Pregl o vizualni <mark>umetnosti</mark> skozi formo otroške risbe

Arjan Pregl o vizualni umetnosti skozi formo otroške risbe

ARS Likovni odmevi, 28. september 2019 ― Razstava v Likovnem salonu Centra sodobnih umetnosti Delo Arjana Pregla, slikarja, grafika, oblikovalca in ilustratorja, lahko za začetek opišemo kot slikarski komentar o slikarstvu. Sledi upodobljena refleksija družbe, pa kdaj politike, a vse to skoraj vedno v humornem tonu. Letos je bil med drugim sodelujoči avtor na skupinski razstavi novejšega slovenskega slikarstva Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji v Ljubljani, zdaj pa v Likovnem salonu Centra sodobnih umetnosti Celje na razstavi z naslovom GUGU GAGA obravnava pomen in namen umetnosti ter vizualne ustvarjalnosti v sodobnem času skozi formo otroške risbe. Ob razstavi, ki bo odprta do 20. oktobra, se je z Arjanom Preglom pogovarjal Žiga Bratoš.
VZEMI SI ČAS. Čas, repeticija in upočasnitev

VZEMI SI ČAS. Čas, repeticija in upočasnitev

ARS Likovni odmevi, 27. julij 2019 ― Razstava je na ogled v Galeriji sodobne umetnosti v Celju V oddaji Likovni odmevi tokrat predstavljamo skupinsko mednarodno razstavo z naslovom VZEMI SI ČAS. Čas, repeticija in upočasnitev, ki je na ogled v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Umetniki, ki jih je izbrala kuratorica Irena Čerčnik v njej skozi različne medije pripovedujejo o času kot takem ter predvsem ponujajo občutenje časa. Ne kronološkega, merjenega, temveč globljega, ki je v nenehnem gibanju in prepletanju. Z govorjenjem o ciklih, ponavljanju, minevanju, upočasnjevanju, trajanju, nenehnem krogu življenja in smrti želi razstava ponuditi izkušnjo časa, ki se odmika od njegove običajne percepcije v vsakdanjem življenju. O tem se je s kustosinjo Ireno Čerčnik pogovarjala Aleksandra Saška Gruden  

Sanje v Medani in Poleti v NUK

ARS Svet kulture, 28. junij 2019 ― Poletna festivala v Goriških brdih in Ljubljani V Goriških brdih se je včeraj začel literarno-glasbeni festival Sanje v Medani. Rdeča nit festivala, ki se letos programsko naslanja na romsko glasbo, poezijo in pogovore o daljnih deželah, je svoboda. Jutri pa se v hladnem objemu Plečnikovega atrija Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani začenja festival Poleti v NUK. Namen festivala je približati našo največjo knjižnico širši javnosti in jo napolniti z umetniškimi vsebinami. Predstavljamo tudi razstavo z naslovom Vzemi si čas. Čas, repeticija in upočasnitev, ki je na ogled v celjski galeriji sodobne umetnosti.
Manj konvencionalni načini likovnega izražanja

Manj konvencionalni načini likovnega izražanja

Mladina, 12. marec 2019 ― V Galeriji sodobne umetnosti Celje bodo 15. marca ob 19.00 odprli skupinsko razstavo Osm, na kateri se bodo s pretežno slikarskim deli predstavili: Nevena Aleksovski, Ivana Bajec, Nina Čelhar, Simon Kocjančič, Nez Pez, Miha Perne, Zoran Pungerčar in Leon Zuodar. Kustosinja razstave: Maja Antončič.
JELKA FLIS: GEOMETRIJA BIVANJA

JELKA FLIS: GEOMETRIJA BIVANJA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 10. februar 2019 ― Pregledna razstava Jelke Flis v Galeriji sodobne umetnosti Celje je do sedaj najobsežnejša predstavitev umetničinega opusa. Jelka Flis ima za sabo več kot tridesetletno ustvarjalno pot, znotraj katere je ustvarila bogat slikarski opus, ki ga poleg likovne virtuoznosti odlikuje vztrajno, kontinuirano razvijanje izbranega likovnega koncepta. Velik del njenega opusa predstavlja sestavljena slika, za katero so značilni ponavljanje, vzorec in ritem. Razvila je specifičen in zanjo značilen model velike slike, ki je, kot poudarja, utemeljena v notranjem izkustvu, v osebnem in izpovednem, značilna za njeno pojavnost pa je poudarjena monumentalnost. S formo slike, pri kateri se številne enote posameznih poslikav dvodimenzionalnega nosilca malega formata sestavljajo v monumentalno podobo, v katero so vključene tudi praznine vmesne stene, natančno oblikovane v mrežo, pravokotnike in druge geometrijske like, je nedvomno močno zaznamovala slovensko likovno ustvarjalnost. Takšno sestavljeno sliko - z izrazitimi povezavami s simbolnim in arhetipskim -, je razvila sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja in z njo pomembno prispevala k spremembam in premikom v takratnem slikarstvu. Vsaka posamezna enota v njej bi večinoma lahko funkcionirala tudi kot samostojna celota (slikarka zase pravi, da je v tem smislu vedno ostala zvesta tradicionalnemu slikarskemu nosilcu pravokotnika), njena inovativnost in velikopoteznost pa sta jo vodila v raziskovanje vedno novih kompozicijskih sestavov in repetitivno tvorjenje abstraktne podobe, ki invazivno zaseda nove, večje površine, dokler nazadnje ne naseli celotne površine galerijskega prostora. Ta način gradnje slike je Jelka Flis ohranila do danes. V zadnjih letih je z deli, ki nastajajo od leta 2017, principu sestavljene slike pridružila ustvarjanje avtonomne, od prostorskih danosti neodvisne slike. Med njimi so tudi slike, v katerih se za razliko od prej abstraktnega načina izražanja in raziskovanja večinoma likovnih vprašanj pojavita človeš
še novic